Članek, objavljen v Zelenem glasu
Osteoporoza je bolezen, ki se ne napove z nobenimi očitnimi znaki. Kostna gostota postopno upada, prav tako se zlagoma spreminja tudi struktura kostnine – s tem pa trdnost kosti in odpornost na vsakdanje obremenitve.To vodi do zlomov tudi ob delovanju manjše sile. Posledica zlomov so lahko mile ( bolečina, sprememba oblike kosti in s tem tudi funkcije okončine, ) ali pa hude ( smrt, huda invalidnost, deformantne spremembe prizadete okončine, zmanjšanje telesne višine za 10 ali več centimetrov zaradi zlomov vrtenc in s tem zmanjšanje prostornin telesnih votlin ).
Ugotavljanje trdnosti kosti so včasih skušali ugotoviti z natančnejšim opazovanjem nativnih rentgenskih posnetkov. Ker pa je prava ocena stanja kosti v veliki meri odvisna od dobro napravljene slike in usposobljenosti ter izkušenosti ocenjevalca, lahko trdimo, da ne omogoča natančne ocene stanja, niti ne primerjave z ustrezno populacijo, kaj šele, da bi lahko sledili učinkom zdravljenja.
Za ugotavljanje koste gostote pogosto ponujajo tudi ultrazvočno meritev na petnici. Ultrazvočno valovanje prehaja skozi mehka tkiva in se v njih absorbira in odbija od kosti. Če je kost strukturno drugačna, je odboj in hitrost potovanja zvoka skozi tkiva drugačna, na podlagi česar se sklepa na spremenjeno kostno strukturo in trdnost. Ker pa ima metoda zaenkrat še resne omejitve (neizčiščeni diagnostični kriteriji, nedorečenost za spremljanje zdravljenja, nezmožnost meritev na področju standardnih mest) je dopustna in učinkovita le kot sredstvo za presejalne meritve. V primeru, da se z Uz na petnici ugotovi resno odstopanje od standarda, se takemu pacientu svetuje dodatna meritev na DXA aparatih. Šele na podlagi meritve na tem aparatu se nato lahko uvede zdravljenje, ki se ga nato na teh aparaturah tudi spremlja. Ultrazvočna metoda bo najverjetneje - vendar šele v prihodnosti - ponudila dodaten pogled na kvaliteto kosti, trenutno pa tega še ni zmožna.
Tako je osnova za ugotavljanje kostne gostote še vedno meritev z dvojno rentgensko absorbciometrijo ali DXA.Trenutno ni na voljo nobene druge, tako natančne, ponovljive in standardzirane preiskave s tako obsežnimi referenčnimi populacijami.
Pri tej metodi se uporabljta dve vrsti rentgenskih žarkov, ki se različno asorbirata - eden v mehkih, drugi v čvrstih tkivih. Na podlagi razlike v resorbciji aparatura v miligramih na kvadratni centimeter natančno izmeri kostno gostoto in jo primerja z vrednostmi standardizirane populacije žensk, ki pa je zelo velika in razdeljena po starosti in rasi. Tako lahko ugotovimo kako odstopa izmerjena kostna gostota od enako starih žensk in tudi, kakšna je naša gostota v primerjavi s tisto, ki naj bi jo imeli pri končani kostni zrelosti – okrog 40. leta.
Pomembno je tudi, kdo in kako kvalitetno meritev opravi. Zadnje čase rastejo centri za merjenje kostne gostote povsod, opravljajo jih tudi strokovno nepodkovani ali slabo izobraženi ljudje, katerih namen meritve je izključno tržiti lastne produkte za »izboljšanje kostnega zdravja«. Tako vas napeljejo, da namesto meritve, ki stane 35 do 45 evrov kar naenkrat zapravite 100 ali celo več sto evrov ali pa celo dodatno opravite kakšno dvomljivo preiskavo, ki naj bi vam dala podatke o vseh boleznih. Na žalost takih preiskav in preiskavnih metod ni. Treba je tudi poudariti, da mora vsako meritev oceniti zdravnik, ki šele na podlagi anamneze in meritve lahko da končno diagnozo.
Pomembno je, da lahko preprečimo njen razvoj in njene posledice – to je zlome. Potrebno pa je ukrepati zgodaj in ne čakati, da se kostna gostota in struktura tako poslabšata, da bi prišlo do zloma. Zdravila, ki so na voljo lahko močno vplivajo na kostno pregadnjo in s tem zaustavijo tanšanje in izginevanje kostnih mostičkov in slabljenje strukture. Teh zdravil je veliko, naj pa poudarim, da so določena na trgu že dolgo časa in da imajo za sabo že lepe rezultate zdravljenja. Najuspešnejša pa so tista, ki so zagotovila, da pacienti redno dobivajo ustrezne količine tako kalcija kot vitmina d. Seveda pa so različna, in niso vsa primerna za vse, zato jih mora predpisati zdravnik.
Poleg je optrebno poskrbeti tudi za ustrezne vnos kalcija in vitamina d. Potrebe po kalciju so v različnih obdobjih življenja različne. Največ ga potregujemo ko rastemo in v nosečnosti, zelo pomembno pa je tudi v pomenopavzalnem obdobju. Vendar moramo tudi v drugih življenjskih obdobjih misliti na to, da zaužijemo vsaj do 1 g kalcija na dan in 10 do 20 mikrogramov vitamina d.
Kalcija lahko dobimo ustrezno količino s prehrano, vendar mora biti ta vsebovati kar precej mleka in mlečnih izdelkov – do pol litra. Lahko pa mineral pridobimo tudi z mineralno vodo ali nadomestki. Ti naj bodo takšni, da nam ustrezajo in da ne povzroačjo večje obremenitve. Da se kalcij dobro resorbira je pomembno predvsem to, da je v čim manjših delčkih – granulah ali raztopljen, tako povzroča manjše težave v želodcu. Vitamina d s prehrano ne zmoremo dobiti v primernih kolčinah, zato je nujen dodatek.
Če želimo da kosti ostanejo čvrste, se je odbro pozanimati za ot ,kakšne sloh so. Zato je priporočljivo, da vsaj enkrat po sastopu menopavze opraviti meritev kostne gostote.
